Ugotovimo najprej kdo je to Bruselj? Ali je to Evropska komisija, Barroso, Rehn in drugi komisarji? Ali je to Evropski parlament? Ali je to Evropski svet, svet vlad sedemdvajseterice? Seveda slednji odločajo in komisija izvršuje. Parlemant je nekak figov list za vse skupaj. Vendar komisija ni izvršna oblast, kot so to običajno vlade. Njene pristojnosti so dejasko skoraj izključno izvrševanje tistega kar odloči svet. Če se ne motim, so pooblastila za samostojno delovanje komisije minimalna. Tako so navodila, ki smo jih dobili 29. kupaj z nekaterimi ostalimi državami posledica odločitev Evropskega sveta o šestorčku in dvojčku. Barroso in Rehn sta zgolj navidezna krivca. Šestorček in dvojček sta menda namenjena temu, da se jim ne bi več zgodila Grčija. Da instrumenta res služita tem namenu vsaj jaz dvomim.
Kakorkoli, omenjena navodila pomenijo postopno opuščanje zloglasne varčevalne politike, ki povzroča natanko tisto, kar so redki kompetentni ekonomisti predvideli: recesijo. Pri tem v Bruslju zmote še nihče ni priznal in razglasil, ker to ni njihov slog komuniciranja in delovanja. Za razliko od IMFa. Komunicirajo bolj tako kot je nekoč to počenjala Sovjetska zveza: vse je vedno pozitivno, tudi krize in težave so zavite v evfemistične meglice. V resnici gre za lomljenje rok močnejših šibkejšim. Kjer stroka ne odloča ampak prevladujejo interesi. Največ škode sta naredila Merklova in Sarkozy, saj sta (na Borutovem francosko-nemškem vlaku, delovala družno in zakoličila pogubno varčevalno politiko. O spremembi kurza mimogrede namigujejo, v navodilu Sloveniji s stavkom: “Prav tako bi bilo mogoče storiti več, da bi za podjetja vzpostavili pogoje za naložbe in ustvarjanje delovnih mest, med drugim tudi z izboljšanjem konkurenčnosti njihovih proizvodov in storitev ter s spodbujanjem naložb v raziskave, inovacije in učinkovito rabo virov. Poleg tega bi bilo treba nadaljevati fiskalno konsolidacijo, četudi v drugačnem ritmu, in odpraviti preostale šibkosti bančnega sektorja.”
“četudi v drugačnem ritmu” je signalček, ki poučenim namigne, da gre za začetek spremembe varčevalne politike.
In kaj Sloveniji priporočajo? Nadaljevati z varčevanjem, vendar zdaj s podaljšanim rokom 2015. Kar pomeni klestenje javnega sektorja, šolstva, raziskovanja, plač pokojnin, socialnih transferjev idr. Kar zagotovo pomeni še več recesije. Nikjer ni bilo še ničesar, kar bi dalo upati, da se recesija zaustavila. Hkrati pa priporočajo, da se loti nezaposlenosti mladih, za kar zaskrbljneo ugotavljajo, da je hud problem. Priporočajo tudi dvig konkurenčnosti z strukturnimi reformami, (kar pomeni razprodajo delovne sile) in začuda z dvigom inovativnosti s šolskimi reformami. Vse je skregano z zdravo pametjo, saj varčevalna politika povečuje nezaposlenost mladih, zmanjšuje inovativnost in onemogoča šolske reforme. Razen če s šolskimi reformami nimajo v mislih privatizacije in ukinjanje visokega šolstva in zmanjševanje standardov ostalem šolstvu, kar bi se lepo skladalo s protrebami po strukturnih reformah, to je zniževanju stroška dela, ki ga lahko dosežemo, če odvečne delavce pošljemo v Nemčijo, ki se od te politike krepi, ostalim pa zmanjšamo izobrazbeno raven na minimalno: računanje, pisanje in osnovno znanje nemščine. Prekerna delovna sila v bazenu rezervne delovne sile za osrednjo EU ne potrebuje odvečnih znanj. Še škodijo lahko, ker lahko zapeljejo delavce k neubogljivosti in uporom. Nevedni so gotovo bolj ubogljivi.
Poleg nezaslišane korupcije doma, ki je skupaj z bruseljsko politiko povzročila globoko recesijo zaradi tega istega Bruslja nimamo niti teoretične možnosti, da bi se iz recesije izvili. Lahko se samo uklonimo, demontiramo kot suverena država z lastnimi razvojnimi cilji in se spremenimo v bazen rezervne delovne sile.
Dejstvo je tudi, da je se s vstopom v EU pri nas korupcija dodatno razbohotila. Težko je reči, če tu obstaja vzročna poveza. Dejstvo pa je, da iz Bruslja v vseh teh letih nismo slišali še tako prizanesljive kritike janševističnega populizma. Na drugi strani izražajo zadovoljstvo nad ustavnimi spremembami referendumske ureditve in fiskalnega pravila. Morda Bruselj res ne grozi s trojkami, ki menda tokrat sploh niso bile na tapeti. Navodila in korekcije, ki izhajajo iz “šesterčka” so nekaj drugega: Vendar iz Bruslja ni slišati nobenih demantijev naših medijev in politikov ko strašijo s trojko in drugimi kastrofami, če se ne bomo ukolinili domnevnim ultimatom.
Trenutno stanje Slovenije je mnogo hujše kot ob koncu Jugsolavije. Hujše je predvsem zaradi tega, ker se naša mega kriza poglablja že četrto leto od katere smo med najbolj prizadetimi. Unija vodi zgrešeno politiko, katere nemočni talci smo. Poglabljanje recesije in delitev v Evropi lahko zelo hitro privede do procesa razpadanja evrocone in unije. Slovenija bi morala že zdavnaj imeti pripravljene izhodne scenarije.
Igor Koršič