1. skupščina ljudstva in 6. maj

Dogodek je bil načrtovan kot protest proti za včeraj, 6. maja, predvidenem glasovnaju o zlatem fiskalnem pravilu in spremembi referendumske ureditve v parlamentu. Hkrati je biLa skupščina ljudstva tudi mišljena nefromalno kot ponoven, ali še eden začetek povezovanja vstajniških skupin. Tudi zato nevtralno ime skupine 6. maj, ki naj bi preseglo pričkanja in očitke, ki so zajeli vstajniško gibanje. Ideja je imenitna in vredna ponavljanja, vsakič, ko se bo za to poakzala potreba. Skrbi naglica, saj še nismo pozabili nepotrebno zmešnjavo 5. vstaje, posledice neurejenih odnosov med skupinami. te odnose je treba urediti. Gibanje se mora kritično soočiti s svojimi očitnimi slabostmi. Še posebej, ker gre za stvari, ki so za demokracijo, za kar nam gre, ključnega pomena. Glasovanja v parlamentu ni bilo in že od nedelje je deževalo. Zato so se odločili preseliti dogodek v Štihodvo dvorano, Cankarjevega doma in kar na mestu samem zbrati najemnino. Ker je Štihova dvarana nadvse primerna za prav take skupščine, je bila selitev v dvorano srečna okoliščina. Sodelovalo je nekaj manj kot štirideset skupin in skupinic in med govorniki pa so bili tudi predstavniki sindikatov. Mediji so dogodek več kot solidno pokrivali. Morda bo zadeva služila kot združevalna platforma, kot upajo organizatorji . Edinko kar pri tem lahko skrbi, so očitki ki jih je zaznati med vrsticami ali pa so izrečeni proti tistim, ki so se k povezovnju pred pred 6. majem. Denimo DSP in VLV. Oboji so bili deležni burnih očitkov o prevzemanju in še čem, čeprav gre v obeh primerih za pobudnike, ki so kažejo še najmenja veselja do vodenja gibanja, kar tudi nenehno ponavljajo. Ne bi namreč bilo prav nič vzpodbudno, če bi šesti maj doževel sedmi julij, ta pa kak osmi avgust. Ob tem bi pa tako zlato fiskalno pravilo, kot za demokracijo usodne umejitve referendumskih pravic nezapaženo šle skozi parlament.