/…/Kajti, tisto kar je naredilo iz vas to, kar ste, ni bila vaša zaporniška izkušnja, ampak knjige, ki ste jih prebrali. Za začetek bi predlagal, da bi izdali nekaj teh knjig v podlistkih največjih dnevnikov v vaši državi. Glede na število prebivalcev na Češkem, je to mogoče izvesti, celo z dekretom. Mislim, da vaš parlament ne bi nasprotoval. S tem, ko bi dali vašim ljudem Prousta, Kafko, Faulknerja, Platonova, Camusa, ali Joyca, bi spremenili vsaj eno narod v srcu Evrope v civilizirane ljudi.
To morda pomeni več dobrega za prihodnost kot posnemanje kavbojev. Razen tega bi to bil pravi post-komunizem in ne meltdown doktrine, s spremljajočim „sovraštvom do sveta, samopotrjevanjem za vsako ceno in še nevidenim razcvetom egoizma“, kar vse vas nadleguje zdaj. Kajti za vulgarnosti človeškega srca ni nobenega drugega protistrupa kot dvom in dober okus. Oboje se nahaja združeno v veliki literaturi, tudi vaši lastni. Če se človekov negativni potencial najbolje manifestira v umoru, se njegov pozitvni v umetnosti.“
Josif Brodski v javnem pismu Vaclavu Havlu, New York Review of books, 17. februar, 1994