1. Nigeria 68, 2. Slovenia 66, 3. Russia 61, 4. Spain 61, 5. Croatia 58, 6. India 54, 7. Serbia 54, 8. Kenya 53, 9. Austria 51, 10. Ukraine 49, 11. Saudi Arabia 48, 12. Greece 46, 13. Turkey 45, 14. Portugal 43, 15. Poland 42, 16. Egypt 40, 17. Italy 40, 18. Ireland 38, 19. South Africa 35, 20. Belgium 34, 21. Germany 34, 22. Slovakia 33, 23. Baltic States 28, 24. UK 27, 25. UAE 26, 26. Czech Republic 25, 27. Netherlands 23, 28. Hungary 19, 29. Sweden 18, 30. Romania 17, 31. France 16, 32. Switzerland 16, 33. Norway 10 34. Finland 7
Delo, 7. maja, Ernst & Young
Gre za samopercepcijo, za odgovore managerjev na vprašanja o korupcijo pri dobvivanju poslov. Vendar bi bilo problematiziranje natančnosti in veljavnosti podatkov pri takem rezultatu tipično slovensko filistrstvo, ki je gotovo eden obrambnih mehanizmom za tiste, ki delujejo koruptivno. Filistrska tolažba se je pričela, saj rezultat razlagajo denimo s slovensko črnogledostjo (!). Korupcija ima pri nas svoj glavni štab in vrhovno poveljstvo v politiki. Od tu se razširja po vseh porah družbe. Ne bom se hvalil, da smo to že dolgo videli, ker gre za nekaj, kar lahko vidi vsak človek oborožen z zdravo pametjo. Sklicevanje korupcije osumljenih v samem vrhu slovenske politike na nedolžnost, saj niso pravomočno obsojeni prav propagira korucijo v deželi. Izgovor so verjetno v obtok spravili “lukavi” in v tem procesu dobro plačani odvetniki, ki so nekaj, kar velja v pravu, prenesli v vse sfere družbe. Jankovićeve razlage, kako je uporaba davčnih oaz zakonita in normalna in naj Slovenija z znižanjem davkov prepreči ta fenomen, je dovolj za njegovo politično diskvalifikacijo. Seveda še zdaleč ne gre zgolj za Jankovića. S svojim vztrajanjem pri nedolžnosti postaja vse bolj simbol korupcije v Sloveniji. To prikladno laž o nedožnosti, če nisi obsojen, imajo na jeziku domala vsi naši osumljeni politiki. In imamo jih zavidljivo število, ki bi nam omogočilo še kakšen rekord na mednarodnih lestvicah. Pogosto so nedolžni celo tisti, ki jih javnost zaloti z roko v marmeladi. Saj vendar niso pravnomočno obsojeni. Najbolj nazoren primer je Janez Janša v zadevi Patria. Da o razvpitem trgovanju z orožjem sploh ne zgubljamo besed. Spomnite se šefa Mednarodnega denarnega sklada in njegovega posilstva. Bil je izpuščen, newyorški tožilci so umaknili tožbo. Kdor je bral podrobnosti primera, se bo spomnil skrajno sumljivih podrobnosti, ki so kazale kvečjemo na z izsiljevanjem že izkušeno sobarico. Da o interesih v svetovni politiki, ki jim kareizmatični in uspešni direktor MDS in prvak francoske levice vsekakor ni bil pogodu. Kljub temu je, kot kaže doslej, po krivem osumljeni odstopil kot direktor sklada in izginil iz francoske politike. Pri “razštelani” državi kakršna je naša, so kadrovski cunamiji drugi poglavitni vir. Nastavljanje svojih ljudi ne služi samo nagrajevanju za vdanost stranki ali klanu. Ti kadri so na ključnih mestih, tam kjer se odloča in izvaja javna naročila, kjer se dostopa do Evropskih sredstev … Ustvarjanje idealnih pogojev za korupcijo nastaja vsem na očeh. Zgodi se pa prav nič. Kvečjemu se takoj najde kdo, ki je kot po čudežu doživel duhovno spreobrnjenje, kot nekoč sedanji predsednik države, ki “kadre” svojih predhodnikov zaščiti. Ta država ni samo do konca skorumpirana. Je tudi nora!