Razmere v Sloveniji se še kar naprej poslabšujejo. To lahko opazijo skoraj vsi državljani – morda le tisti ne, ki se se vedno preživljajo na račun davkoplačevalskega denarja. Seveda, ravno ti običajno ne pogledajo vase, ampak s prstom pokazejo na posameznika, kulturnika, stroko, ki je seveda,
kakopak v takšnih razmerah nekako prepoznaven krivec, stošek, ….. Kako to ?
To, da je kultura lahko dober posel so ugotovili že Grki, ki so svoje umetniške izdelke izvažali
po vsem Sredozemlju. Ugotovili so to potem cesarji in papeži, ki so se obdali s kulturniki in
njihovimi izdelki, da bi s tem pridobili na lastni veljavi in postavili svoj del zgodovine na vrh
civilizacijske piramide.
Marsikomu je uspelo in ponekod stoletja in tisočletja prebivalci žanjejo iz te dobro posejane
njive.
Pri nas smo imeli kulturo, kulturnike in celo vrsto dogodkov, ki so v naši okolici nekaj pomenili
Prinašali so uspehe, obiskovalce, prepoznavnost, konkretne in zelo dobre finančne rezultate.
Potem se je naenkrat vse obrnilo na glavo: strošek je navzven postal pomembnejši od njegovega
cilja pa naj je šlo za politiko ali zasebno gospodarstvo. Ne, mi ne bomo plačali toliko, ker mi smo
pametni gospodarji in MI znamo stroške znizati, …… tudi, ne glede na to, če nam nas osel crkne.
S tem motivom smo preplavili našo dolino in le malo ljudi je še ohranilo zdrav razum in vstrajalo
pri tem, da najboljše seme tudi najbolje rodi, kot so verjeli naši predniki. Seveda je potrebno tudi
odstraniti plevel, saj drugače nobena kulturna rastlina ne bo uspešno rastla. To so ljudje tukaj
vedeli.
Potem je prišlo obdobje, ko je bilo potrebno po liberalni pameti pustiti naravi, da opravi s slabimi,
šibkimi rastlinami in seveda, zmagovalec je bil plevel – vsepovsod. Plevel je začel preraščati njive,
premagovati kulturne rastline in seveda tudi celotno kulturo. Prišel je tudi v samo ministrstvo, rastel
in rastel, rastel do te mere, da kulture v njem sploh ni bilo več videti. Seveda so v taki naravi lahko
uspelvali le se močnejsi pleveli in tako so se razbohotili uradniki in ministri, ki s kulturo nimajo in
niso imeli prav nobene zveze. Plevel je postal celo tako močan, da je kulturna ministrica 7.julija
2004 sprejela sklep o ukinitvi vrednotenja naše kulture nasploh.
Potem pa se nam zgodi kriza in v njej razprave ali je mogoče kako se kaj rešiti ali niso ustvarjalci tisti, ki naj bi ustvarjali “dodano vrednost” ali ni nujno zagnati kreativne industrije, ki v razvitem svetu prestavljajo svetinjo narodnega bogastva. Potem se nekako po zakonitostih narave vklopi še živec spomin te njive, na njene rodovitne čase, ko plevel se ni prerastel vsega užitnega in ze začel siliti k sosedom.