Slovensko posojilo IMF-u


Ljubljana, 14. 10. 2013

 

ZSSS komentira:  Kako je lahko skorajda milijardno posojilo mednarodnemu denarnemu skladu »brez posledic«?!

 


 



Posojamo mednarodni finančni organizaciji, ki nam prodaja »nujne« varčevalne in strukturne reforme; ki odločitve državnih ustavnih sodišč prevede v »javno politični izziv; in ki javno prizna napako pri učinkih varčevalnih politik na gospodarsko rast. Kaj je tukaj »brez posledic«?

 



 


 

V petek smo si lahko v medijih prebrali novico, da bo Slovenija IMF posodila do 910 milijonov evrov, in sicer naj bi to bil »slovenski prispevek h krepitvi IMF za zagotovitev pomoči državam v plačilnobilančnih težavah«. Včeraj pa smo si lahko prebrali prispevek »Milijarda brez posledic«, po katerem naj bi bilo slovensko posojilo IMF v bistvu »zgolj« posredništvo Banke Slovenije med Evropsko centralno banko (ECB) in IMF.

Pa je vsa ta zgodba res tako »nedolžna«? Za začetek si je potrebno pogledati kratko kronologijo okoli (dodatnega) financiranja IMF

 

Pričetek globalne ekonomske krize

Mednarodni denarni sklad (IMF) se na svojih spletnih straneh rad pohvali, da je v imenu globalne in ekonomske stabilizacije zelo povečal svoje posojilne sposobnosti. To je naredil na dva načina – s povečanimi finančnimi kvotami držav članic in z velikimi začasnimi posojilnimi sporazumi z državami članicami.

December 2011

Decembra 2011 so se države članice Evro območja zavezale , da bodo IMF-u zagotovila dodatna sredstva v višini 150 milijard evrov.

Januar 2012

17. januarja 2012 je izvršni odbor IMF razpravljal o ustreznosti razpoložljivih sredstev za IMF, in sicer v smeri le-ta povečati preko novih bilateralnih sporazumov. Države članice so se strinjale z zagotovitvijo dodatnih 456 milijard ameriških dolarjev za »povečanje sredstev IMF«.

September 2013

Na podlagi 7. člena Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu in po sklepu Sveta Banke Slovenije z dne 16. 4. 2013 sta Banka Slovenije in Mednarodni denarni sklad dne 4. 9. 2013 podpisala sporazum o posojilu, ki opredeljuje pogoje, pod katerimi si Mednarodni denarni sklad z namenom oblikovanja ustrezne finančne osnove za zagotovitev pomoči tistim državam članicam, ki se bodo znašle v plačilnobilančnih težavah, od Banke Slovenije lahko izposodi sredstva v višini do 910 milijonov EUR.

Oktober 2013

10. oktobra je slovenska vlada dala zeleno luč sporazumu o posojilu, ki opredeljuje pogoje, pod katerimi si lahko IMF od slovenske centralne banke (BS) izposodi do 910 milijonov evrov. BS in IMF sta že pred tremi leti sklenili sporazum za posojilo do 280 milijonov evrov. Zanimivo pri vsem tem je razlaga BS: »V skladu z zakonom o članstvu Slovenije v IMF sredstva za vplačilo bilateralnega posojila zagotovi Banka Slovenije, ko jo k temu pozove IMF. Banka Slovenije denar za posojilo zagotovi z emisijskega računa. Za ta znesek se povečajo obveznosti Banke Slovenije do evrosistema. Bilateralno posojilo v bilanci Banke Slovenije predstavlja naložbo – terjatev do IMF. Torej se sredstva za vplačilo bilateralnega posojila ne zagotavljajo iz proračuna.«

 

Zgodba je torej v bistvu naslednja: države članice so v zadnjih letih IMF-u zagotovile nekaj sto milijard evrov dodatnih protikriznih finančnih sredstev. In na ista sredstva se vračajo nazaj v obliki protikriznih posojil – ki pa so »opremljena« z vrsto »pogojev«.

Če pogledamo primer Portugalske – 13. junija letos je izvršni odbor IMF odobril izplačilo Portugalski v okviru posojilnega programa potem ko je ugotovil, da je portugalska vlada »dosegla vse varčevalne in strukturne pogoje posojila«,  ki med drugim vključujejo več reform trga dela v smeri deregulacije. In medtem ko je IMF ugotovil, da so »zelo zadovoljni« z varčevalnim in reformnim programom portugalske vlade, je portugalsko ustavno sodišče konec septembra letos ugotovilo, da so nekatere spremembe delovne zakonodaje iz prejšnjega leta, ki naj bi povečale fleksibilnost in konkurenčnost neustavne. Ko smo že pri portugalskem ustavnem sodišču – IMF je njegovo odločitev iz aprila 2013, da so nekateri deli portugalskega proračuna za 2013 neustavni, uvrstil v kategorijo »javno politični izzivi«.

In seveda ne pozabimo – sam IMF je pred enim letom izdal publikacijo »World Economic Outlook«, kjer je v prvem razdelku jasno vidno, kako globoko je IMF podcenjeval vpliv fiskalne konsolidacije na ekonomsko aktivnost, saj je ugotovil, da  fiskalno krčenje v višini 1 odstotne točke BDP znižuje ekonomsko aktivnosti od 0.9 pa celo do 1,7 odstotka, in ne 0,5 odstotka, kot se je predpostavljalo do tedaj.


Posojila mednarodnemu denarnemu skladu torej vzdržujejo model fiskalne represije, katera le še poglablja ekonomsko in socialno krizo.