V Evropi je 43 milijonov lačnih
Alarm: Strašljivo poročilo Rdečega križa na srečanju organizacij nekdanjih jugoslovanskih republik.
Debeli rtič – Najnovejše evropsko poročilo o humanitarnih posledicah gospodarske krize je alarmantno. Po podatkih Eurostata kar 43 milijonov Evropejcev nima zagotovljenega vsakodnevnega obroka hrane. Kar 120 milijonov jih je na pragu revščine. Na to je včeraj na Debelem rtiču opozorila Anitta Underlin, direktorica za Evropo pri Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
V Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije poteka do 14. oktobra drugo regionalno srečanje predsednikov in generalnih sekretarjev nacionalnih društev RK Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Srbije in Slovenije. Visoki funkcionarji Rdečega križa so lahko osuplo poslušali nekaj dejstev iz zadnjega poročila Rdečega križa, ki jih je povedala Anitta Underlin. O tem, kako vroče so ugotovitve poročila, pove podatek, da je o njih v zadnjih 24 urah dajala izjave trem največjim mednarodnim TV-mrežam: BBC, CNN in Al Jazeeri. »Niti v najbolj temnih sanjah si pred petimi leti nismo mislili, da bomo s slabega prišli na še slabši položaj. Pred petimi leti je naša organizacija v Evropi delila hrano dvema milijonoma Evropejcev, lani jo je že 3,5 milijona ljudem. Med 52 državami, ki smo jih analizirali, je samo peščica takšnih, ki z revščino nimajo težav. Zdaj milijoni prehajajo med reveže in prosijo za pomoč pri hrani, plačilu računov, za ohranitev domov. Celo v razmeroma bogati Franciji je med reveže na novo uvrščenih 350.000 državljanov, na Madžarskem kar 80 odstotkov pripadnikov srednjega sloja nima nobenih prihrankov in je na robu preživetja, ne more privarčevati niti beliča in nima prihrankov za noben izjemen ali poseben dogodek. Sploh ne drži, da so revni samo v Španiji, Italiji in Grčiji. Na pragu revščine so se v izjemnem številu znašli v Bolgariji (49 odstotkov vseh prebivalcev), v Latviji in Romuniji (40 odstotkov), Litvi in Hrvaški (33 odstotkov vseh prebivalcev). Revni so po definiciji Rdečega križa tisti, ki si ne morejo zagotoviti niti enega obroka hrane na dan. Seveda so revni tudi tisti, ki ne morejo skrbeti za zdravje, higieno, bivanje in druge elementarne človeške potrebe,« je pojasnila Underlinova.
Lačnih 150.000 Slovencev
Z revščino se strmo povečuje število družin, v katerih ima samo en član mesečne prejemke, ki ne zadoščajo za preživetje vseh, povečuje se število duševnih stisk in samomorov, povečuje se število brezdomcev, vse več je migrantov, ki vse težje dobijo zaposlitev. Brezposelnost je marsikje že 30-odstotna, med mladimi dosega tudi 60-odstotno stopnjo. »Evrope, ki smo jo poznali leta 2008, ni več, ker se je temeljito spremenila. Vsi se bomo morali temu čim hitreje prilagoditi,« je sklenila Anitta Underlin in dodala, da se spreminja tudi federacija društev Rdečega križa, ki opozarja vlade in državnike na alarmanten položaj, in tudi sama išče nove oblike pomoči, denimo pri iskanju zaposlitev brezposelnim.
Danijel Starman, generalni sekretar RK Slovenije, je opozoril, da vse več lačnih omejuje tudi možnosti razpoložljivih državnih in evropskih pomoči. »Konec oktobra bo parlament v Bruslju odločal, kako bo v prihodnje potekal evropski ukrep dobave hrane iz intervencijskih zalog za najbolj ogrožene. Če bo pomoč ukinjena, bo samo RKS ob 2300 ton hrane, ki bi jo vsako leto razdelila najbolj potrebnim. Lani je teh bilo 150.000, kar 44.000 lačnih Slovencev več kot leta 2008. Če tega ukrepa ne bo več, bo za slovenske reveže zmanjkalo za približno pet milijonov evrov hrane, ki jo bomo morali najti drugje, če jim bomo hoteli zagotoviti vsaj en obrok na dan,« je povedal Starman.
Ker Slovenci nočejo in ne morejo upati samo na pomoč od zunaj, bodo med drugim danes zvečer v Cankarjevem domu pripravili dobrodelni koncert in z njim začeli akcijo zbiranja pomoči, v kateri bi radi zbrali vsaj 10.000 dodatnih prehranskih paketov, vrednih 150.000 evrov. Dobrodelna akcija Lepo je deliti 2013 bo trajala do konca leta.