Resničnost sama po sebi je figo vredna. Šele zaznava jo poviša v  pomen. In med zaznavami je hierahija (in posledično med pomeni), pri čemer so prav na vrhu zaznave, pridobljene skozi posebno tenkočutno in prefinjeno prizmo. Ta pa more dati tenkočutnost in prefinjenost samo po enem viru napajanja: kulturi, omiki (civilizaciji), katere poglavitno orodje je jezik. Vrednotenje resničnosti, opravljeno skoz tako prizmo – katere pridobitev je eden od ciljev človeške vrste – je potemtakem na vso moč natančno, mogoče tudi najpravičnejše. (Klice “Nepošteno!” in “Elitist!”, katere je mogoče slišati na pravkar rečeno kakor nalašč ravno s področja lokalnih univerz, moramo pustiti ob strani, saj je kultura že po svoji naravi “elististična”, uporaba demokratičnih načel v območju znanja pa usmerja k enačenju vednosti z bebavostjo.)

Josif Brodski